Topolc in njegova preteklost

Prva znana omemba cerkve na Topolcu je iz leta 1526, kasnejše omembe so še v letih 1666, 1689 in 1694 (… in Topolez la chiesa di S. Stefano Protom …). Na portalu pod zvonikom je vidna letnica 1667.

Mlina in žagi Mlin na Topolcu je bil zgrajen najkasneje konec 18. stoletja (mogoče leta 1796), stavba je vrisana tudi v franciscejskem katastru, ki je začel nastajati leta 1823. V prvi polovici 19. stoletja so ob mlinu postavili še prvo žago oziroma pilo. Mlin in žaga sta bila zgrajena ob jezu na reki Reki. Jez je dala zgraditi avstrijska oblast, lastniki mlina in žage so dobili koncesijo za uporabo jezu. Mlin je bil najprej v lasti družine Barbiš. Leta 1859 se je vdova Marija Barbiš poročila z Jožefom Možina, ki je prišel iz Soz in je dogradil še drugi mlin…

Otroštvo, prehrana in običaji V preteklosti je bilo otroštvo na Topolcu, kot tudi drugod, tesno prepleteno z delom. Otroci so se po navadi pazili sami, manjše pa so varovale tudi starejše ženske – babice, tete. Nasploh je bilo tet in stricev v tistem času v vasi veliko. Že majhni otroci so pomagali pri različnih opravilih. Največkrat je bila njihova naloga prinašanje drv v hišo, šli so po manjše stvari k sosedom, sorodnikom, v trgovino. Malo večji otroci so nato nosili hrano – dojužnik delavcem na polje, v času počitnic pa so imeli še številne druge naloge. Zjutraj so počistili hlev,…

Glavna posledica turških vpadov je bila opustelost vasi. V urbarju premskega gospostva iz leta 1498 so bile na Topolcu zabeležene štiri kmetije, od tega so bile tri puste. Na opustele kmetije so začeli sčasoma naseljevati prebege ali uskoke. To so prebivalci južnoslovanskih območij, ki so pred Turki pribežali do današnjega slovenskega ozemlja. Na ta proces nas še vedno spominjajo priimki Skok, Turk, Hrvatin, Bizjak …, na Topolcu tudi del vasi imenovan Turski krej in hišno ime Pr Turkovh.