Nastanek vasi

Večina vasi na današnjem slovenskem ozemlju je nastalo v obdobju srednjeveške kolonizacije. Ta kolonizacija je potekala v štirih fazah od 6. stoletja naprej.
Prvo obdobje je potekalo med 6. in 9. stoletjem. Na območje današnje Slovenije in v njeno širšo okolico so se naselili (predvsem) Slovani. Prišleki so poselili predvsem ozemlja, ki so bila naseljena že v antiki in primerna za obdelovanje (negozdnat, rahlo gričevnat teren). Nastajala so naselja gručastega tipa. Prišleki so od staroselcev (prejšnje romanizirano prebivalstvo) prevzeli med drugim tudi poljedelsko tehniko – požigalništvo, toda kmalu so začeli uporabljati motično in ponekod ralno poljedelstvo.
Topolc bi lahko nastal že v tej fazi, saj je imela vas prvotno gručasto zasnovo.

Najkasneje pa je vas nastala v drugem obdobju kolonizacije, to je med 10 in 12. stoletjem. To obdobje kolonizacije je bilo na območju današnje Slovenije najintenzivnejše obdobje, saj je napredek v poljedelski tehniki (triletno kolobarjenje, železen plug in drugo železno orodje, uporaba konja kot vlečne živali …) omogočal boljši pridelek, kar je vplivalo tudi na povečanje prebivalstva. Prišleki so vasi največkrat poimenovali po značilnostih področja (Topolc, Trnovo, Bistrica, Podstenje, Mereče, Zarečje, Jasen …).

Tretje obdobje kolonizacije je potekalo med 13. in 14. stoletjem. Naseljenci so se usmerili v višje (hribovite) predele do okoli 1000 metrov nadmorske višine. To obdobje kolonizacije je zajelo predvsem Pohorje, Mežiško dolino in Gorenjsko. Na ilirskobistriškem so verjetno v tej fazi nastale vasi, ki vsebujejo ime Brdo, Brce (nekdaj pisano kot Brdce) …

Četrto obdobje pa je potekalo od 15. stoletja naprej. Imenujemo ga tudi dodatno obdobje kolonizacije. V tem obdobju so nastajala le manjša nova kolonizirana območja. Kot posledica turških vpadov so se na območja, ki so bila zaradi turških vpadov najbolj prizadeta in izpraznjena, to so območja premskega gospostva, Pivke, Cerknice, Bele krajine, Dolenjske, na Dravskem polju, naselili prebegi ali uskoki – prebivalci južnoslovanskih območji, ki so bežali pred Turki proti severu.
Takšni posamezniki so prišli tudi na Topolc, delu vasi se še vedno reče Turski krej.