Cerkev sv. Štefana
Prva znana omemba cerkve na Topolcu je iz leta 1526, kasnejše omembe so še v letih 1666, 1689 in 1694 (… in Topolez la chiesa di S. Stefano Protom …)1. Na portalu pod zvonikom je vidna letnica 1667.
Cerkev sv. Štefana papeža in mučenca, ki je podružnična cerkev župnije v Ilirski Bistrici (včasih Župnija Trnovo) je najprej stala dober kilometer od vas, danes ob glavni cesti proti Ribnici, pri domačiji z imenom Mežnarija.
Okrog leta 1865 so vaščani sami prispevali in prezidali cerkev na zemljišče v sredini vasi. O tem dogodku je iz 9. maja 1865 ohranjen Zapisnik dolgov in dolžnikov cerkve sv. Štefana na Topolcu.
1Vir: Historična topografija Primorske (do leta 1500): na podlagi gradiva Milka Kosa. Ljubljana, Založba ZRC, 2022. [Elektronski vir]
Po prvi svetovni vojni so vaščani zopet zbirali denar in cerkvi dozidali zvonik. Vanj so namestili star zvon, težak okrog 60 kilogramov, vlit v Vidmu (Italija) leta 1611, ki je verjetno stal že v stari topolški cerkvi pri Mežnariji.
Dograditev zvonika so svečano obeležili 11. novembra 1923 in ob tem tudi posneli fotografijo (to je natanko pet let po koncu prve svetovne vojne).
V obdobju med obema svetovnima vojnama je bil Topolc del Kraljevine Italije. Prvega decembra 1942 so Italijani zvon vrgli iz zvonika in ga odpeljali. Na takšen način so Italijani vzeli okrog 1500 zvonov iz celotne Primorske in Istre. Večino zvonov so Italijani za vojaške potrebe pretopili.
Nekaj zvonov je imelo srečo, med njimi tudi topolški, po drugi svetovni vojni so bili vrnjen v Jugoslavijo, in sicer puljskemu muzeju, ki jih je razstavil v kletnih prostorih gradu v Pazinu.
Tam ga je opazil Vojko Čeligoj, rojen na Topolcu, ki je dosegel, da se je topolški zvon avgusta 1986 vrnil na Topolc. Danes je na ogled pri oltarju v cerkvi sredi vasi, saj se je ob padcu iz zvonika leta 1942 poškodoval in ne more več služiti svojemu namenu.
Junija 1991, ob osamosvojitvi Slovenije, sta dva vaščana ob vaški cerkvi simbolno posadila lipo. Lipa je bila leta 2022 žal posekana.
V cerkvenem smislu je območje Topolca spadalo v okvir oglejskega patriarhata (v Oglej, italijansko Aquileia, se je krščansko razširilo že v 1. stoletju), v tržaško škofijo (zanesljiv zgodovinski vir o tej škofiji je iz sredine 6. stoletja) ter v župnijo Trnovo.
Župnija Trnovo je nastala v poznem 10. stoletju, je pražupnija I. reda. Prva omemba trnovske župnije je v papeški taksaciji iz leta 1272, polne pravice nad njo je imel tržaški škof. Leta 1931 je župnija Trnovo in z njo cerkev na Topolcu prešla v okvir ljubljanske škofije, po drugi svetovni vojni pa v okvir koprske škofije.
